Omemba: Andrej Rebernišek

»Cepljenje z ustreznim sevom je edina učinkovita zaščita.«

»Več težav je bilo pri ovčerejcih, nekaj okužb pa tudi pri govedorejskih kmetijah, kjer so bili klinični znaki blažji, a so bili zaznani tudi pogini.«

»Upali smo, da se bo bolezen umirila, a se je žal zgodilo nasprotno.«

»Gre za karantensko bolezen, zato je nujno, da vinogradniki izvajajo vse predpisane ukrepe: odstranjevanje okuženih trt, zatiranje ameriškega škržatka in reden monitoring.«

»Gre za karantensko bolezen z izjemno nevarnostjo nadaljnjega širjenja. Brez doslednega nadzora in izvajanja ukrepov žal ne bo šlo.«

»Kaže, da bo letine letos nekoliko več, kot smo načrtovali, ampak to smo krvavo potrebovali. Sicer pa bi rekel, da bo en tak lepi štajerski letnik. Kar zadeva nas, smo zadovoljni.«

»Imamo zdravo grozdje, tudi razmerje med kislinami in sladkornimi stopnjami je idealno. Pa še vreme nam gre na roko. Vsaj za Štajersko lahko rečem, da pričakujemo izvrsten letnik.«

»Če pogledamo vse težave, ki jih sektor ima, od zlate trsne rumenice, škode zaradi suše, toče, lahko za celotno Slovenijo trdimo, da bo pridelek kar okoli tretjino manjši, kot bi bil sicer.«

»Ogledali smo si resnično skrb vzbujajoče razmere, predvsem zaradi zlate trsne rumenice, ki se širi z ljutomersko-ormoškega območja na vse dele Slovenije. Če ne bomo ukrepali, bo bolezen še naprej ogrožala vinogradništvo.«

»Škoda je 80-odstotna, kar pomeni približno 30.000 evrov izpada samo pri teh vinogradih. Naslednje leto pa bo pridelek zagotovo še za tretjino manjši, ker je poškodovan tudi les.«

»Kar me najbolj skrbi, je, da okužene trte še vedno ostajajo v vinogradih, čeprav bi morale biti nujno odstranjene. Sicer bomo dolgoročno izgubili bitko z rumenico.«

»Če bomo dopuščali širjenje zlate trsne rumenice in ob hkratnih naravnih nesrečah zmanjševali vinogradniške površine, lahko Slovenija izgubi status vinske države. To pa bi pomenilo izgubo pomembnih podpor iz evropske kmetijske politike.«

»Dosedanje informacije so vsekakor dobrodošle, a nad tem bo treba bedeti še naprej, da dosežemo zadovoljivo sistemsko rešitev.«

»Želja vseh nas je, da širimo namakalne sisteme, ne pa da bi kmetje opuščali namakanje.«

»Kmetijstvo v naši regiji brez namakalnih sistemov ne more obstati.«

»Leto 2024 je bilo za kmetijstvo neugodno. Spomladi smo se srečevali s pozebami, zatem smo imeli na našem območju tudi nekaj neurij s točo, tako da je bilo zlasti v sektorju trajnih nasadov leto zelo zahtevno.«

»Marsikje je uničen ves pridelek.«

»Smo v enem najtežjih let, kar se tiče kmetijske pridelave v Sloveniji.«

»Slike na terenu so res žalostne.«

»Do zdaj je veljala ureditev, da škode, ki se da zavarovati, država ne more pokrivati.«

»V Sloveniji trenutno nimamo konsenza, ali je učinkovita.«

»S podnebnimi spremembami se bomo morali vsi skupaj spoprijeti.«

»Imamo le še 60 žetev, preden prst postane nerodovitna.«

»Res je, prst nam izumira pred očmi, žal imamo samo še dve desetletji, pa bi se lahko znašli v situaciji, ko prst ne bo mogla več roditi zaradi naših neugodnih posegov.«

»V zadnjih desetletjih imamo vedno več vetra in suhih obdobij, včasih o tem na Štajerskem nismo govorili. Ta trenutek je nov v našem prostoru.«

»Pri tistih kmetijah, ki so vključene v kmetijsko-okoljske ukrepe, ugotavljamo, da se tam stanje v določenih primerih izboljšuje.«

»Vidimo nove možnosti naravnega kmetovanja, prek permakulture, biodinamike, ogroekologije ...«

»Bo prst in narava preživela brez nas, tu ni nobenega dvoma. Dvom je samo, ali nas bo vključila ali nas bo izločila, kar se je v zgodovini že zgodilo.«

»10. avgusta trta preide v fazo, ko že nabira hranilne snovi za naslednje leto in ni to stresna situacija. Večja težava je, če grozdje ostane nepobrano do meseca marca, brez zaščite na trsu.«

»Ko izračunaš, koliko si škropil in koliko te stane, da porežeš to grozdje na tla, ti ne ostane več 2000 evrov, kolikor dobiš, ampak okrog tisoč evrov. Tisoč evrov po hektarju pa je zelo malo denarja.«